Usnjebradi uhati netopir (Plecotus macrobullaris)

Usnjebradi uhati netopir je srednje velik netopir z zelo velikimi uhlji. Dolg kožuh je na hrbtni strani rjavo-sivo obarvan, medtem ko je trebušna stran sivkasto bela. Najdemo ga v raznolikih okoljih – v mozaični kulturni krajini, pa tudi v sredo- in visokogorju, celo nad nadmorsko višino 2800 m (Garin in sod. 2003). Prehranjuje se skoraj izključno z nočnimi metulji.

Razpoznavni znaki

Veliki uhlji, ki so daljši od 3 cm, so značilnost celega rodu uhatih netopirjev (Plecotus). Uhlja sta na bazi povezana s kožno gubo, po čemer uhate netopirje ločimo od podobnega velikouhega netopirja, ki ima uhlje vidno razmaknjene.

V Sloveniji smo iz rodu uhatih netopirjev našli 3 vrste, ki so si na videz med seboj zelo podobne. Razlikujemo jih po velikosti podlahti, velikosti in poraščenosti stopal, velikosti palca in kremplja na sprednjih okončinah, obliki penisa in obraznih bradavicah. Za usnjebradega uhatega netopirja je značilna sivo-rjava obarvanost kožuha s sivkasto belo trebušno stranjo in temno pigmentirano trikotno polje na spodnji ustnici, po katerem je dobil slovensko ime.

Zatočišča

Svoja poletna zatočišča si izbira na podstrešjih stavb, pogosto cerkva. Podatki iz Evrope kažejo, da večina kotišč leži na višjih nadmorskih višinah (nad 800 m). Pri nas in v Istri pa najdemo kotišča večinoma nižje. Podatki iz Slovenije kažejo, da vrsta pri nas redno prezimuje v jamah (Presetnik in sod. 2009). Pogost je predvsem v zahodnem delu države (Presetnik in sod. 2011).

Zanimivosti

• V celinski Evropi poznamo 4 predstavnike tega rodu. Usnjebradi uhati netopir je zadnji opisani med njimi – prepoznan in opisan šele leta 2002 (Kiefer in Veith 2001, Spitzenberger in sod. 2002, Spitzenberger in sod. 2003), zato sta njegovi biologija in ekologija slabše poznani (Dietz in Kiefer 2014).
• Vse vrste uhatih netopirjev v mirovanju spodvihajo nazaj svoje velike uhlje in jih skrijejo pod prhuti.

Viri

Dietz C., Kiefer A. 2014. Die Fledermäuse Europas: kennen, bestimmen, schützen. Stuttgart: Franckh Kosmos Verlag.

Garin I. , García-Mudarra J. L., Aihartza J., Goiti U., Juste J. 2003. Presence of Plecotus macrobullaris (Chiroptera: Vespertilionidae) in the Pyrenees. Acta Chiropterol. 5:243–250.

Gojznikar J., Presetnik P. 2015. Določevalni ključ, Uhati netopirji v Sloveniji. Trdoživ: bilten slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave, ISSN 2232-5999. 4(2): 30–33.

Kiefer A, Veith M. 2001. A new species of long-eared bat from Europe (Chiroptera: Vespertilionidae). Myotis. 39: 5–16.

Zagmajster M. 2009. Usnjebradi uhati netopir Plecotus macrobullaris (Kusyakin, 1965). V: Presetnik P., Koselj K., Zagmajster M. (ur.). Atlas netopirjev (Chiroptera) Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 104–105.

Presetnik, P., M. Podgorelec, V. Grobelnik & A. Šalamun, 2011. Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst netopirjev v letih 2010 in 2011 (Končno poročilo). Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 282 str.; digitalne priloge.

Spitzenberger F, Haring E, Tvrtokovic N. 2002. Plecotus microdontus (Mammalia, Vespertilionidae), a new bat species from Austria. Nat Croatica. 111–18.

Spitzenberger F., Strelkov P., Haring E. 2003. Morphology and mitochondrial DNA sequences show that Plecotus alpinus Kiefer & Veith, 2002 and Plecotus microdontus Spitzenberger, 2002 are synonyms of Plecotus macrobullaris Kuzjakin, 1965. Nat Croatica. 12:39–53.

Besedilo: Jasmina Kotnik in Simon Zidar, strokovni pregled: dr. Klemen Koselj

Vse pravice pridržane. Uporaba fotografij dovoljena le ob soglasju avtorja.