Veliki mračnik (Nyctalus lasiopterus)

Veliki mračnik je največji evropski netopir. Ta izrazito gozdna vrsta ima širok gobec in kratke uhlje. Dlaka je dolga in gosta, po hrbtu rdečerjava in nekoliko svetlejša na trebuhu. Prehranjuje se v mešanih in listnatih gozdovih ter v rečnih dolinah, kjer večinoma leti zelo visoko, nad krošnjami dreves.

Razpoznavni znaki

Zelo velik netopir s podlahtjo daljšo od 6 cm in razponom prhuti do 46 cm. Ušesni poklopec (tragus) je rodovno značilno v obliki prereza gobe. Samci imajo okoli vratu dolgo, grivi podobno daljšo dlako, ki se postavi pokonci, ko so vznemirjeni.

Zatočišča

Malo poznanih zatočišč, med katerimi prevladujejo dupla listavcev in jelk. Zaseda tudi netopirnice, podstrešja stavb in skalne razpoke v večjih jamah. V duplih dreves in skalnih razpokah tudi prezimuje. V Sloveniji njegovih zatočišč še nismo našli.

Zanimivosti

• V Sloveniji smo ga ponovno zabeležili šele leta 2014 po kar 85 letih po prvem podatku, tokrat s pomočjo posnetkov eholokacijskih klicev (Presetnik in Knapič 2015) in nekaj let kasneje tudi prvič ujeli (Zidar, 2020).
• Prehranjuje se predvsem z zelo velikimi žuželkami, kot so denimo vešče, kačji pastirji in hrošči, na njegovem jedilniku pa se znajdejo tudi manjše ptice, predvsem ptice pevke, ki se jeseni ponoči selijo na jug (Ibañez in sod. 2001).
• V iskanju plena preleti med 15 in 40 km na noč, najdaljša zabeležena preletena razdalja v eni noči pa je znašala kar 130 km (Popa-Lisseanu, A. G., Bontadina F., Ibáñez C. 2009).
• Njegove eholokacijske klice lahko slišimo s prostim ušesom, saj so v območju 17 – 20 kHz (Dietz in Kiefer 2014).
• V Španiji ga iz drevesnih dupel agresivno izpodriva tujerodna papiga ovratniški papagaj ali mali aleksander (Psittacula krameri), ki ima podobne ekološke zahteve za gnezdenje, zato je tam populacija v zadnjih letih upadla (Hernández-Brito in sod. 2018).

Viri

Dietz C., Kiefer A. 2014. Die Fledermäuse Europas: kennen, bestimmen, schützen. Stuttgart: Franckh Kosmos Verlag.

Hernández-Brito D., Carrete M., Ibáñez C., Juste J. and Tella J. L. 2018. Nest-site competition and killing by invasive parakeets cause the decline of a threatened bat population. Royal Society Open Science 5: 172477.

Ibanez C., Juste J., García-Mudarra J. L., Agirre-Mendi P.T., 2001. Bat Predation on Nocturnally migrating birds. PNAS 98:9700–9702

Popa-Lisseanu, A. G., Bontadina F., Ibáñez C. Giant noctule bats face conflicting constraints between roosting and foraging in a fragmented and heterogeneous landscape. Journal of Zoology. 278: 126–133.

Petrinjak A. 2009. Velik imračnik Nyctalus lasiopterus (Schreber, 1780). Presetnik P., Koselj K., Zagmajster M. (ur.). Atlas netopirjev (Chiroptera) Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 94–95.

Presetnik P. in Knapič T. 2015. First confirmations of the greater noctule bat Nyctalus lasiopterus (Schreber, 1780) presence in Slovenia after more than 85 years. Nat. Slo., 17:1: 41–46.

Zidar S. First capture of the greater noctule bat Nyctalus lasiopterus (Schreber, 1780) individuals in Slovenia. Nat. Slo., 22(1): 35–38.

Besedilo: Nastja Kosor in Simon Zidar, strokovni pregled: dr. Klemen Koselj

Vse pravice pridržane. Uporaba fotografij dovoljena le ob soglasju avtorja.