Velikouhi netopir (Myotis bechsteinii)
![ikona_gozd](http://netopirji.splet.arnes.si/files/2021/01/ikona_gozd.png)
![ikona_jama2](http://netopirji.splet.arnes.si/files/2021/01/ikona_jama2.png)
Srednje velika vrsta netopirja, ki je vezana na dobro ohranjene strnjene, predvsem listopadne, gozdne sestoje. Že na prvi pogled ga izdajo zelo veliki uhlji in suhljat izgled. V gozdovih se tudi prehranjuje in plen spretno pobira celo z vej in listja [1, 2].
Razpoznavni znaki
Veliki uhlji, ki se med seboj na bazi ne stikajo in v mirovanju ne zlagajo, so ključen znak za razlikovanje od podobnih uhatih netopirjev (rod Plecotus). Slednji imajo uhlje, ki so na bazi med seboj zrasli [1, 2].
Zatočišča
Zatočišča najde v drevesnih duplinah in razpokah v deblu dreves, pogosto hrastov, kot alternativo pa lahko zaseda tudi netopirnice. V Sloveniji poletnih zatočišč še nismo našli. Posamezne osebke smo našli med prezimovanjem v jamah in podzemnih prostorih gradu. Za velikouhega netopirja je značilno, da njegova poletna in zimska zatočišča ležijo zgolj nekaj kilometrov narazen [1, 2].
Zanimivosti
- Pri velikouhih netopirjih so raziskovali dinamiko pri rabi zatočišč in odkrili, da je porodniška kolonija velikouhih netopirjev razdeljena v več skupin na manjšem območju, ki menjavajo zatočišča na vsake 2–3 dni. V enem poletju lahko zasedejo tudi 50 različnih drevesnih zatočišč [3].
- Plen med letom pobirajo s podlage, rastlinja. Plen najdejo tako kot npr. navadni netopirji po zvoku, ki ga proizvaja [4]. Pri tem so mu v pomoč tudi veliki uhlji.
- Prehranjujejo se večinoma blizu drevesa, kjer spijo, večinoma v radiju 1 km [3].
Viri
- [1] Dietz C., Kiefer A. 2017. Die Fledermäuse Europas: kennen, bestimmen, schützen. Stuttgart: Franckh Kosmos Verlag.
- [2] Koselj K. 2009. Velikouhi netopir Myotis bechsteinii (Kuhl, 1817). V: Presetnik P., Koselj K., Zagmajster M. (ur). Atlas netopirjev (Chiroptera) Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 64–65.
- [3] Steinhauser, D. 2002. Untersuchungen zur Ökologie der Mopsfledermaus, Barbastella barbastellus und der Bechsteinfledermaus, Myotis bechsteinii im Süden des Landes Brandenburg. Schriftenreihe für Landschaftspflege und Naturschutz. 71:81–98.
- [4] Siemers B. M., Swift S. M. 2006. Differences in sensory ecology contribute to resource partitioning in the bats Myotis bechsteinii and Myotis nattereri (Chiroptera: Vespertilionidae). Behav. Ecol. Sociobiol. 59: 373–380.