Resasti netopir (Myotis nattereri)

Srednje velik netopir iz rodu Myotis z dolgimi uhlji in ozkim gobcem. Rjavo siva obarvanost kožuha na hrbtu je v močnem kontrastu z umazano belo barvo trebuha. Vrsta uporablja raznolike habitate, lovi pa zelo blizu vegetacije pretežno v gozdovih, v parkih in sadovnjakih ter ob obrežni vegetaciji [1, 2].

Razpoznavni znaki

Naguban prosti rob repne opne je posut z linijo kratkih zavitih ščetin – od tod slovensko ime vrste. Repno opno podpira zelo dolga hrustančna opora (ostroga), ki je zavita v obliki črke »S« [1].

Zatočišča

Poletna zatočišča ima v drevesnih duplih, netopirnicah in v stavbah. Še posebej pogosto kot dnevna zatočišča zasede votle opeke neometanih stavb. Najden je tudi v špranjah pod mostovi. Prezimuje v skalnih razpokah, jamah in drugih podzemnih prostorih [1, 2].

Zanimivosti

• Vrsta je jeseni zelo pogosta pred jamami, kjer roji. Tam se najštevilčnejše pojavlja šele zelo pozno v sezoni – konec septembra in v oktobru, kasneje kot ostale vrste netopirjev [3].
• Čeprav je vrsta splošno razširjena, v Sloveniji poznamo le par poletih zatočišč te vrste: v gradu, v špranjah kamnitega mostu [2] in v opekah stavbe [4]. Zanimiva pa je tudi naključna najdba samic z mladiči v drevesnem duplu v veji lipovca v Ilirski Bistrici [5].
• Eholokacijski klici resastega netopirja so v največjem razponu frekvenc izmed netopirjev v Evropi. Klic se prične zelo visoko pri 150 kHz in se v 2 milisekundah spusti do 20 kHz [1]. Nizka frekvenca klica pomeni, da lahko nekateri klice netopirjev slišijo s prostim ušesom, predvsem otroci.
• Njegov jedilnik je sestavljen večinoma iz neletečih členonožcev, kot so pajki, suhe južine, gosenice, ki jih pobira neposredno z rastlinja ter dvokrilcev [6, 7].

Viri

[1] Dietz C., Kiefer A. 2014. Die Fledermäuse Europas: kennen, bestimmen, schützen. Stuttgart: Franckh Kosmos Verlag.

[2] Jazbec K. 2009. Resasti netopir Myotis nattereri (Kuhl, 1817). V: Presetnik P., Koselj K., Zagmajster M. (ur.). Atlas netopirjev (Chiroptera) Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 66–67.

[3] Parsons K. N., Jones G., Davidson-Watts I., Greenaway F. 2003. Swarming of bats at underground sites in Britain-implications for conservation. Biol Conserv. 111:63–70.

[4] Zagmajster M. (2008): Netopirji. In: Pavšič J. (Ed.), Ljubljansko barje, Društvo Slovenska matica, Ljubljana, pp. 133–139.

[5] Zidar S., Zamolo A., Mihelič T., Kotnik J. 2012. First Slovenian record of a nursery colony of Natterer’s bats Myotis nattereri (Kuhl, 1817) in a tree.
Slo. 14(2): 77–79.

[6] Beck A. 1991. Nahrungsuntersuchungen bei der Fransenfledermaus, Myoris nattereri. Myotis 29:67–70.

[7] Gregor F. in Bauerová Z. 1987. The role of Diptera in the diet of Natterer’s bat Myotis nattereri. Folia Zool. 36:13–19.

Besedilo: Simon Zidar in Nika Krivec, strokovni pregled: dr. Klemen Koselj

Vse pravice pridržane. Uporaba fotografij dovoljena le ob soglasju avtorja.