Veliki podkovnjak (Rhinolophus ferrumequinum)

Veliki podkovnjak je velik netopir s sivorjavim kožuhom in sivimi širokimi zašiljenimi uhlji. Okoli nosnic ima oblikovano hrustančno – kožno strukturo, ki spminja na obliko podkve. Med mirovanjem prosto visi s stropa pogosto ovit v prhuti. Po velikosti bi ga lahko primerjali z velikostjo hruške. Rad se prehranjuje z nočnimi metulji, ki jih lovi pretežno v listopadnih gozdovih, v lokah in ob mejicah [1].

Razpoznavni znaki

Podkovnjake prepoznamo po prostem posamičnem visenju s stropa. Vanj se vpenjajo z navidezno nežnimi nogami s krempeljci, ki omogočajo močan oprijem. Med torporjem (mirovanjem) se za razliko od malega podkovnjaka, ki se v svoje prhuti popolnoma ovije, pri velikem podkovnjaku skoraj vedno da opaziti srednji del hrbta, ki gleda ven iz opne. Veliki podkovnjak je največji evropski podkovnjak in na pogled približno dvakrat večji od pogostejšega malega podkovnjaka [1,2].

Zatočišča

Zatočišča v toplem delu leta najdejo na podstrešjih cerkva, gradov ter drugih stavb, pa tudi pod zemljo v jamah in kleteh. Te prostore uporabljajo tudi porodniške skupine, v katerih se zbere do 150 samic. Vrsta prezimuje v jamah, rudnikih in kleteh. Podkovnjaki v zatočišča vstopajo med letenjem, zato morajo biti vstopne odprtine široke vsaj 50 cm, da lahko veliki podkovnjaki varno letajo skoznje [1,2].

Zanimivosti

• Pogosto lovi s preže, tako da se obesi na vejo drevesa in z eholokacijo pregleduje dogajanje  v okolici. Ko prileti mimo kakšna žuželka, zleti s preže, jo ulovi med letom in se vrne na prežo, kjer jo poje [1].
• Podkovnjaki lahko na podlagi odmevov frfotajočih kril žuželk razlikujejo in prepoznavajo vrste plena in se odločijo, ali ga je vredno ujeti ali ne. To spretnost so odkrili prav pri velikem podkovnjaku [3,4].

Viri

[1] Dietz C., Kiefer A. 2014. Die Fledermäuse Europas: kennen, bestimmen, schützen. Stuttgart: Franckh Kosmos Verlag.

[2] Zupančič N. in Hudoklin A. 2009. Veliki podkovnjak Rhinolophus ferrumequinum Blasius, 1853. V. Presetnik P., Koselj K., Zagmajster M. (ur.). Atlas netopirjev (Chiroptera) Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 48–51.

[3] Koselj K., Schnitzler H., Siemers B. 2011. Horseshoe bats make adaptive prey-selection decisions, informed by echo cues. Proceedings. Biological sciences / The Royal Society. 278: 3034–41.

[4] von der Emde, G., Schnitzler H. U. 1990. Classification of insects by echolocating greater horseshoe bats. Journal of Comparative Physiology A 167: 423–430.

Besedilo: Simon Zidar in Nika Krivec, strokovni pregled: dr. Klemen Koselj

Vse pravice pridržane. Uporaba fotografij dovoljena le ob soglasju avtorja.